Rosenthalov efekt in zakaj psihoterapija deluje

Ena izmed temeljnih idej v transakcijski analizi je ta, da se psihološka sprememba zgodi v odnosu. Rastemo takrat, ko nas nekdo vidi na način, ki ga sami še ne zmoremo v celoti videti, čeprav si prav takšno spremembo globoko želimo.

Zato je cilj, izražen skozi terapevtsko pogodbo, tako pomemben, saj ustvari skupno usmeritev in jasno pot, po kateri se lahko ta razvoj začne.

Rosenthalov efekt (Rosenthal, R., in Jacobson, 1968) ponuja jasno psihološko razlago za ta proces. Pokaže, da pričakovanja ene osebe vplivajo na to kako druga oseba razmišlja, deluje in se razvija. Ko nekdo verjame v naš potencial se naše vedenje pogosto premakne v smeri te nove možnosti.

V psihoterapiji to ni želja ali pritisk. Gre za odnosno držo, ki temelji na dovoljenju in zaščiti. Terapevt vztrajno drži sliko klienta kot sposobnega, ustvarjalnega in vrednega (cilj temelječ na terapevtski pogodbi). Ta pogled se nato prenese skozi zelo prefinjene odnosne signale.

Več pozornosti, toplejše vedenje, več podpore, višja a realistična pričakovanja, več časa za klientov odziv in bolj konstruktivna povratna informacija. Te manjše, a dosledne stvari ustvarijo prostor v katerem postane Odrasli ego bolj razpoložljiv in močnejši.

Hkrati stara skriptna sporočila izgubijo del svoje moči. Ko klient prejema stabilno in uglašeno povratno informacijo, ki nasprotuje zgodnjim prepovedim, kot so "Ne čuti.", "Ne zaupaj." ali "Ne bodi ti.", se začne oblikovati nova notranja izkušnja. Klient počasi prevzame drugačen notranji položaj, ki je manj skripten in bolj avtonomen.

Rosenthalov efekt ne trdi, da misli ustvarijo resničnost. Pokaže pa, da odnosna pričakovanja oblikujejo vedenje. V terapevtskem odnosu to postane močan motor spremembe.

Terapevtovo prizemljeno in realno prepričanje v klienta povabi klienta da začne verjeti vase. Sčasoma to spremeni njegov notranji dialog in njegovo dejanje v svetu.

Zame kot TA psihoterapevta ta efekt zelo dobro opiše nekaj kar redno opažam v praksi. Ko klient začuti, da res vidim njegovo moč in njegov potencial, se v njegovem notranjem svetu nekaj prerazporedi. Pojavi se bolj avtentičen jaz. In to je trenutek, ko postane življenje brez skripta realnost.

Zlatko Bojanović, dipl. inž. kem. tehnol., svetovalec za transakcijsko analizo (TA), specializant psihoterapije

Rosenthal, R., in Jacobson, L. (1968). Pygmalion in the Classroom. Teacher Expectation and Pupils’ Intellectual Development. New York: Holt, Rinehart and Winston.