"Ljubezen gre skozi želodec, zaljubljenost skozi oči"
- zlatkobojanovic
- Sep 20
- Branje traja 3 min

Povzeto po intervjuju za revijo Domovina:
»Ljubezen in zaljubljenost sta dve različni čustvi. Ljubezen gre skozi želodec, zaljubljenost pa gre skozi oči,« je začel pogovor specializant psihoterapije Zlatko Bojanović in ob tem pojasnil, da parov seveda niso določali zgolj na podlagi fizične privlačnosti, opravljeni so bili tako testi kot individualni razgovori, tudi pogovori s terapevti. »Pri ujemanju so pomembne različne karakteristike, ne le videz. Od starosti, do vrednot, ciljev in skupnih točk,« je psihoterapevt dejal, da je v oddaji parčkanje videti precej površinsko, vendar pa v resnici ni bilo tako. »Da se različnosti privlačijo, ne drži; v psihologiji drži, da se privlačijo skupne točke,« je pojasnil in dodal, da je dolgoročno zelo pomembno, da si osebi delita skupne vrednote.
Vendar pa ima po njegovi oceni zelo malo ljudi ozaveščen svoj notranji kompas vrednot. Ko se dva srečata, ni prisoten zgolj socialni nivo, pač pa si v nezavednem izmenjata tudi psihološka sporočila, kjer pa je veliko pričakovanj, obljub, tudi ranjenosti. »In če v nezavednem stvari stečejo, psihološko gledano, ima par zelo velik potencial,« je zatrdil in tudi svetoval, da si je – še preden se stopi v neko resno zvezo – dobro zapisati svojih sedem najbolj pomembnih vrednot. »Smo čustvena bitja in notranji kompas reagira na sistem vrednot. Narediti svoj kompas vrednot bi marsikomu pomagalo pri izbiri,« je pojasnil.
Smo čustvena bitja in notranji kompas reagira na sistem vrednot.
Strokovnjak je izpostavil še eno zanimivost, ki velja tako za eksperiment, kot tudi za vsakdanje življenje – na papirju sta lahko dve osebi še tako idealen par, vendar pa se lahko zgodi, da se stvari vseeno ne odvijejo po pričakovanjih.
Pojasnil je, da ljudje včasih namreč ne pridejo do teh delov sebe v popolnosti. Lahko jih zanikajo, imajo obrambne mehanizme, potlačene vsebine. Stresni faktor pa nato povzroči, da se zbudijo tudi nezavedne vsebine, ki se sicer ne bi. Lahko se na primer izkaže, da partner še ni prebolel prejšnjega partnerja, poroka z neznancem pa mu je v veliko breme. Kljub temu je dokazana večja verjetnost, da oseba najde pravo ljubezen preko »matchinga«, kot pa da jo najde na primer v lokalu.
Ob tem je strokovnjak tudi zaupal, da poroka v eksperimentu ni uradno priznana, je le del eksperimenta. Kandidate se vsak teden tudi vpraša, ali želijo nadaljevati, kadarkoli lahko odnehajo. »To ni tekmovanje, tudi ni finančne nagrade. Nagrada je, da spoznaš sebe in da morda najdeš ljubezen,« je dejal. V primeru konflikta ali osebnih kriz so se kandidati lahko obrnili na strokovnjake, deležni so bili individualne podpore in so bili podprti v celotnem procesu.
Družinske vrednote so celica stabilnosti
Psihoterapevt nam je še povedal, da se nanj ljudje obračajo predvsem z dvema problemoma – ali je to napačna izbira poklica ali pa napačna izbira partnerja. »Zato je pametno vložiti malo več razmišljanja, ne da je vse na prvo žogo,« je svetoval. Ko se partnerja srečata, imata praviloma enak nivo notranjega ranjenega otroka. Tako se ponavadi srečata na isti točki in imata posledično tudi enako izhodišče za rast, ki pa ni enakomerna. Oba morata imeti občutek, da njun odnos krepi osebno rast. Če lahko v odnosu krepiš želje in potrebe, potem je to zdrav odnos.
Če lahko v odnosu krepiš želje in potrebe, potem je to zdrav odnos.
Treba pa se je paziti nezdravih odnosov. Pri tem se je dobro zanesti tudi na lastno intuicijo, ki nam veliko pove. »Moramo biti dovolj odprti, da povemo, kako nam je. Zdravo je tudi postavljanje meja,« je med drugim povedal Bojanović in dodal, da je pomemben tudi pogum, da prekineš nezdrav ali toksičen odnos.
Parom je svetoval, da si priznajo, da se ljudje spreminjamo. »Ko pride v odnosu do večje spremembe, naj preverita pri sebi in pri partnerju, kje sta. Ali nas sprememba oddaljuje in kje se lahko približamo nazaj,« je poudaril, da je treba biti realen pri tem, kaj prispeva k odnosu, kaj ga slabi in kako se ga lahko ojača. Treba se je zavedati, da ni nujno, da nam bo prihodnja verzija partnerja všeč. Samskim pa je priporočal, naj razmislijo o tem, da je faktor mentalne stabilnosti funkcionalna družina. »Družinske vrednote so celica stabilnosti,« je priznal in dodal, da tudi sam, kot družinski človek, črpa moč v tej celici, ki mu daje smisel življenja.
Povzeto po intervjuju za revijo Domovina:



Komentarji