Človeška psiha je razdeljena na nezavedni in zavedni del. Tisti del, ki se ga ne zavedamo, ima zelo velik vpliv na naše življenje in razumevanje sveta. Informacije od tam prehajajo v zavest, lahko čisto neselektivno, nepredvidljivo in neopazno, kot da informacije sublimirajo v zavest.
Včasih nas preseneča, na kaj vse lahko pomislimo, včasih pa nas je tudi malo sram, kaj vse nam ponuja naša podzavest. To je dobro, saj samo naš zreli odrasli del zavesti lahko pripiše pomen neki ideji ali pa jo enostavno zavrže. Mi imamo oblast, da uresničujemo svoje ideje ali pa jih zavržemo. Ni pa nam se jih treba sramovati ali zatirati, tudi če so nam še tako presenetljive.
Intuicija je primer, ko dobimo informacijo iz podzavesti, ki ima svojo notranjo logiko. Informacija se v podzavesti obdela in na koncu dobimo samo rezultat, brez miselnega toka oz. zavestne obdelave informacije, ki privede do rezultata. To je rezultat podzavestne miselne obdelave, rezultat tega procesa pa dobimo v zavest. To so trenutki aha, ko enostavno nekaj vemo/razumemo, pa ne vemo, zakaj. Intuicija pa je lahko seveda točna oz. netočna.
Vse tehnike sproščanja in samoopazovanja, kot so meditacije, čuječnost, so samo oblika koncentracije na zavedanje pretoka informacij v zavest. S temi tehnikami smo lahko pozorni na mehanizme in logiko, ki se dogaja v nezavednem delu zavesti.
Pravzaprav smo neke vrste ujetniki svojega skripta – zapisa iz otroštva in, da, vse je zapisano in predvidljivo, le da nam je malo znano, ker do zakodiranega dela ne dostopamo direktno, lahko le neposredno z zavedanjem in ozaveščanjem informacij, ki pridejo na površje v našo zavest.
Tako pač je, malo nefer, saj nismo čisto sami v oblasti, ampak smo produkt okolja, vzgoje in čustvenih zaključkov iz otroštva. Napačni in pravi zaključki iz tistega časa pa so tudi prepričanja v odraslosti, ki jih potem težko spreminjamo. Ampak tudi to je mogoče.
Če se tako odločimo, se lahko lotimo spreminjanja napačnih prepričanj. To je proces, ki pa lahko traja različno dolgo. Nova prepričanja lahko uveljavimo s časom sami ali s pomočjo psihoterapije. Če nas pri kvaliteti življenja stara prepričanja ne motijo, jih lahko tudi ne spreminjamo in jih zavestno obdržimo.
Odločitvam in čustvovanjem, ki izhajajo iz sklepanja našega odraslega dela osebnosti, pravimo lastna avtonomija in spontanost.
To vidim kot cilj pri vsaki osebnostni rasti.
Zlatko Bojanović, dipl. inž. kem. tehnol., transactional analysis (TA) practitioner