IZGORELOST VS. DEPRESIJA
Izgorelost in depresija sta dva pojma, ki ju pogosto slišimo v kontekstu duševnega zdravja. Oba se lahko kažeta s podobnimi simptomi, kar pogosto povzroči težave pri ločevanju med njima. Izgorelost je lahko posledica stresa in preobremenitve, ki se kaže v občutku izčrpanosti, pomanjkanju motivacije in zanimanja za delo, občutkih brezupa, izolaciji in poslabšanju učinkovitosti na delovnem mestu. Depresija pa se lahko pojavi kot posledica različnih vzrokov, kot so izguba ljubljene osebe, finančne težave, zdravstvene težave, nesreča ali travmatični dogodek. Simptomi depresije vključujejo občutke žalosti, brezupa, pomanjkanje energije in motivacije, težave s koncentracijo, nespečnost ali pretirano spanje, spremembe v apetitu, izgubo zanimanja za aktivnosti, ki so jih prej uživali, ter občutke krivde ali nevrednosti.
Čeprav se izgorelost in depresija lahko prekrivata v nekaterih simptomih, je pomembno, da razlikujemo med njima. Izgorelost je lahko posledica preobremenitve na delovnem mestu ali drugih okoljih in se lahko izboljša s časom in odmaknitvijo od stresnih situacij. Depresija pa se običajno ne izboljša z odmikom od stresorjev in lahko zahteva tako kot izgorelost zdravniško pomoč.
Če opazite simptome izgorelosti ali depresije pri sebi ali pri svojih bližnjih, je pomembno, da se posvetujete s strokovnjakom za duševno zdravje. Le ta lahko postavi pravilno diagnozo in predlaga ustrezno zdravljenje. Zavedati se je treba, da je zdravljenje duševnih motenj dolgotrajen proces, ki zahteva čas, potrpljenje in zavezanost.
Q & A
1) Kateri so prvi znaki izgorelosti?
Izgorelost se lahko začne postopoma in ima lahko različne simptome, ki se kažejo tako na fizični kot psihični ravni. Nekateri od prvih znakov izgorelosti so lahko:
1. Utrujenost in izčrpanost: čeprav ste dobro spali, se zjutraj zbudite utrujeni in brez energije. 2. Pogoste glavobole, bolečine v mišicah in napetost v telesu. 3. Zmanjšana sposobnost osredotočanja: težave z zbranostjo, pozornostjo in spominom. 4. Zmanjšano zanimanje za delo: izguba motivacije in užitka v delu, ki ga nekoč ljubili. 5. Zmanjšano zadovoljstvo in produktivnost na delovnem mestu. 6. Zmanjšanje socialnih interakcij: občutek osamljenosti in izolacije, manj druženja s sodelavci. 7. Povečana razdražljivost in težave pri obvladovanju čustev. 8. Slaba kakovost spanca: težave pri zaspanju, pogosto prebujanje ponoči, zgodnje jutranje prebujanje.
Če opazite katerega od teh simptomov, se posvetujte s svojim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje, ki vam lahko pomaga pri preprečevanju ali zdravljenju izgorelosti.
2) Kako se odzvati na prve znake izgorelosti, ki jih opazimo pri sebi?
Če opazimo prve znake izgorelosti pri sebi, je pomembno, da se nanje odzovemo čim prej. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko upoštevamo:
Priznajmo si, da potrebujemo pomoč. Izgorelost je resen problem, ki zahteva pozornost, zato ni sramotno priznati, da se s tem soočamo.
Posvetujmo se s strokovnjakom. Obiščite zdravnika ali terapevta, ki vam lahko pomaga pri oceni vašega stanja in svetuje o nadaljnjih korakih.
Prepoznajmo stresne situacije in se jim izognimo. Poskusite se izogibati stresnim situacijam, kolikor je to mogoče. Če pa se jim ne morete izogniti, poskusite najti načine za obvladovanje stresa, kot so meditacija, joga ali druge tehnike sproščanja.
Poiščimo podporo prijateljev in družine. Bodite odprti do svojih najbližjih, saj vam lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in vas spodbujajo, da se lotite zdravih dejavnosti.
Skrbimo za svoje zdravje. Poskrbite za dovolj spanja, zdravo prehrano in redno telesno vadbo. To vam bo pomagalo pri obvladovanju stresa in izboljšalo vaše fizično in psihično počutje.
Učimo se tehnik obvladovanja stresa. Obstaja veliko tehnik za obvladovanje stresa, kot so dihalne vaje, progresivna mišična relaksacija in meditacija. Poskusite najti tisto, ki vam najbolj ustreza.
Pomembno je, da se na prve znake izgorelosti odzovemo pravočasno in da si vzamemo čas za skrb zase. S pomočjo strokovnjaka, podpore najbližjih in sprejemanjem zdravih navad lahko premagamo izgorelost in izboljšamo svoje fizično in psihično počutje.
3) Kako pomagati sodelavcu ali sodelavki, ki kaže znake izgorelosti?
Pomagati sodelavcu ali sodelavki, ki kaže znake izgorelosti, je pomembno za ohranjanje dobrega delovnega okolja in za izboljšanje njihovega počutja. Tu je nekaj korakov, ki jih lahko naredite:
1. Bodite pozorni na znake izgorelosti: Bodite pozorni na znake izgorelosti, kot so izguba motivacije, čustvena izčrpanost, pomanjkanje energije, zmanjšana učinkovitost, cinizem, izolacija od drugih, nezdrav življenjski slog, pogoste bolezni itd. 2. Pogovorite se s sodelavcem ali sodelavko: Če opazite znake izgorelosti pri sodelavcu ali sodelavki, jih lahko povabite na pogovor in jih vprašate, kako se počutijo. Bodite empatični in poslušajte, kaj vam povedo. 3. Ponudite pomoč: Če se sodelavec ali sodelavka odloči deliti svoje izkušnje z vami, mu/ji ponudite pomoč. Lahko ga/jo spodbudite, da poišče strokovno pomoč, kot je terapija, ali mu/ji ponudite druge vire podpore, kot so programi za izboljšanje počutja in zdravja. 4. Sodelujte z vodstvom: Če opazite, da so sodelavci izpostavljeni nezdravim delovnim pogoje ali preobremenjenosti, lahko sodelujete z vodstvom in skupaj poiščete rešitve za izboljšanje delovnih pogojev. 5. Spodbujajte zdrav način življenja: Spodbujajte zdrav način življenja in samozdravljenje. Lahko predlagate sodelavcem skupno vadbo, jogo, meditacijo ali druge sprostitvene aktivnosti, ki lahko pomagajo pri zmanjševanju stresa in izboljšanju počutja.
Pomembno je, da ne ignorirate znakov izgorelosti in da aktivno delate na preprečevanju težav, saj lahko izgorelost vpliva na vaše zdravje, vaše odnose in vašo učinkovitost pri delu.
4) Kako se soočati z neuspehom na delovnem mestu?
Soočanje z neuspehom na delovnem mestu je lahko za mnoge ljudi stresno in neprijetno. Vendar pa obstajajo nekatere strategije, ki vam lahko pomagajo lažje obvladovati neuspeh in se bolj pozitivno soočiti s situacijo:
1. Sprejmite neuspeh: Priznajte, da se je nekaj narobe izšlo, in poskusite razumeti, kaj je šlo narobe. Neuspeh ni vedno vaša krivda, zato se ne obremenjujte s krivdo. 2. Ocenite, kaj se lahko izboljša: Preglejte, kaj se je zgodilo, in razmislite, kaj bi lahko storili drugače. Morda boste ugotovili, da potrebujete več časa za pripravo, boljše komunikacijske veščine ali pa se morate bolje organizirati. 3. Poiščite podporo: Neuspeh se lahko počuti osamljeno, zato poiščite podporo pri kolegih ali prijateljih in družini. Lahko vam pomagajo s strokovnimi nasveti in spodbudami. 4. Sprostite se: Sprostitev vam lahko pomaga umiriti stres in tesnobo. Poskusite s tehnikami sproščanja, kot so meditacija, jogo ali dihalne vaje. 5. Bodite pozitivni: Poskusite najti nekaj pozitivnega v situaciji. Morda ste se naučili nekaj novega, ali ste spoznali, da ste sposobni premagati ovire. 6. Poskrbite za svoje dobro počutje: Ne pozabite na svoje dobro počutje. Poskrbite za zdravo prehrano, dovolj spanca in telesno aktivnost. To lahko pripomore k boljšemu počutju in samozavesti.
Soočanje z neuspehom na delovnem mestu ni enostavno, vendar lahko uporabite te strategije, da se lažje spoprijete s situacijo. Ne pozabite, da so napake del procesa učenja in da se lahko iz vsake izkušnje nekaj naučimo.
Vrh obrazca
5) Kako se izogniti potrebi po stalnem zunanjem potrjevanju in zaupati, da svoje delo opravljamo dobro?
Potreba po zunanjem potrjevanju je lahko zelo močna in lahko povzroči, da se počutimo negotove in nezadovoljne s svojim delom, čeprav nam drugi povedo, da smo uspešni. Tukaj je nekaj korakov, ki vam lahko pomagajo zmanjšati potrebo po zunanjem potrjevanju in se začnete bolj zanašati na svoje lastne občutke in zaznave:
1. Določite si cilje: Če veste, kaj želite doseči in imate jasno predstavo o tem, kaj je dober rezultat, boste bolj samozavestni v svojem delu in ne boste toliko potrebovali potrditve drugih. 2. Prepoznajte svoje sposobnosti in moči: Poglobite se vase in prepoznajte svoje talente, veščine in sposobnosti. Ko se zavedate svojih močnih strani, boste bolj samozavestni v svojem delu in ne boste potrebovali toliko potrditve drugih. 3. Delajte na svojem samozavesti: Samozavest je ključnega pomena za občutek lastne vrednosti. Delajte na tem, da se počutite dobro v svoji koži in v svojem delu. 4. Sprejmite kritiko: Sprejmite, da včasih ne boste vedno dosegli popolnosti in se naučite sprejemati konstruktivno kritiko. 5. Bodite realni: Bodite realni glede svojih pričakovanj. Ne bodite preveč strogi do sebe in sprejmite, da je napaka del učnega procesa. 6. Prenehajte primerjati se z drugimi: Ne primerjajte se z drugimi ljudmi, saj boste vedno našli nekoga, ki je boljši od vas v nečem. Namesto tega se osredotočite na lastne dosežke. 7. Negujte svoje interese: Negujte svoje interese in hobije, ki vam prinašajo veselje in sprostitev. S tem boste povečali svojo samozavest in občutek zadovoljstva. 8. Izrazite hvaležnost: Bodite hvaležni za vse, kar imate in kar ste dosegli. To bo okrepilo vaš občutek lastne vrednosti in zmanjšalo potrebo po zunanjem potrjevanju.
Skratka, pomembno je, da se osredotočite na lastne dosežke, sprejmete kritiko, bodite realni in se izogibate primerjanju z drugimi. Znotraj sebe poiščite moč in se osredotočite na to, kar vam je pomembno.
6) Kdaj je za čas, da pričnemo z psihoterapijo ?
Odločitev, kdaj je čas za psihoterapijo, je odvisna od posameznika in njegovega edinstvenega življenjskega položaja, težav in potreb. V splošnem pa je priporočljivo razmisliti o psihoterapiji, če se soočate s težavami, ki trajajo dalj časa in ovirajo vaše vsakdanje življenje ter vam preprečujejo, da bi se počutili srečne, izpolnjene in učinkovite.
Nekateri od znakov, da bi morda lahko razmislili o psihoterapiji, vključujejo pogoste občutke tesnobe, depresije, stresa, izgorelosti, težave s samopodobo, težave v odnosih, težave pri obvladovanju čustev, motnje prehranjevanja, motnje spanja in druge duševne zdravstvene težave.
Pomembno je tudi, da razmislite o psihoterapiji, če se soočate s težavami, ki so povezane z neko prelomnico v vašem življenju, kot so ločitve, izgube ljubljene osebe, spremembe kariere ali preselitev v novo okolje. Psihoterapija vam lahko pomaga pri soočanju s težavami, ki nastanejo ob takšnih prelomnicah. Čeprav lahko posameznik poskusi rešiti težave sam, lahko psihoterapija zagotovi pomoč in podporo strokovnjaka, ki vam lahko pomaga pri pridobivanju novih veščin, boljšem razumevanju samih sebe in svojih čustev ter pri soočanju s težavami, ki ovirajo vaše življenje.
Zlatko Bojanović, dipl. inž. kem. tehnol., transactional analysis (TA) counsellor