Kje tiči življenjska energija?
Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Verjetno tiči izvor energije pri vsakem drugje, to so lahko ljubezen, volja, vztrajnost, motivacija ... Je izvor življenjske energije na celičnem nivoju (ATP) ali mentalnem (či, prana …)?
Verjetno na obeh.
Npr. pri izgorelosti občutimo intenzivni padec energije (adrenalinski kolaps). Tudi vsak manjši fizični napor je skoraj neizvedljiv ali pa se zelo hitro utrudimo.
Izgorelost se ne zgodi takoj. Ima določene faze. V prvi fazi izgorelosti ne opazimo ničesar, smo še polni energije, celo prekipevamo od nje, ta faza izčrpavanja lahko traja tudi več let. Nato sledi kolaps (adrenalinski zlom), ko energijsko pademo v prepad, pod mejo optimalne energije za vsakdanje življenje.
Sledi dolgoletno okrevanje, kjer so tudi vzponi in padci okoli spodnje energijske meje. Sledi nekajletna optimizacija. Dober znak, da smo okrevali, je občutek, da smo revidirali in na novo postavili svoje temelje ter ponovno osmislili lastne vrednote.
Življenjska energija je zelo omejena vrednota. To je človeška esenca, s katero bi morali ravnati previdno. Saj vsakič, ko daš del svoje energije, daš del sebe in na koncu, ko porabiš svoj zadnji kvant, se tvoje življenje konča. Po navadi so ljudje po izgorelosti pozornejši na lastno življenjsko energijo. Začnejo ugotavljati, kaj jim jemlje energijo in kaj jim jo daje.
Danes sam opažam ljudi, ki so mi naporni in mi jemljejo energijo (energetski vampirji), tem ljudem se rajši prijazno umaknem. Ko v določenih trenutkih pridobim energijo, jo shranim in čuvam za naslednji primer, ko jo bom potreboval. Intenzivno razmišljanje, skrbi, jeza, vse to so ogromni porabniki notranje energije. Učim se izogibati tem situacijam in priklicati pozitivne misli.
Energija je vibracija, tudi mi kot ljudje smo samo ena od oblik vibracij, kar je na koncu spet energija. Torej smo vibracija, in ko vibracije v nas ponehajo, izgine tudi naša življenjska energija. Nikola Tesla je ob priložnosti izjavil: »Če hočemo razumeti svet, ga moramo opazovati kot svet energije in vibracij.«
Albert Einstein pa nam je enostavno pokazal, da je masa samo druga oblika energije. V masi je skrita ogromna energija, ki je povezana z vsem v našem univerzumu in tvori nedeljivo celoto. Zato smo tudi ljudje in narava med seboj tesno povezani. Z mislimi npr. lahko dosežemo oddaljene kraje in ljudi, ki to našo energijo lahko začutijo (telepatija, zdravljenje na daljavo ...).
Z energijo je povezana tudi entropija, to je stopnja reda oz. nereda v vesolju. Nered, ki v vesolju vedno narašča, pa nam pove, da vse teži k večji stopnji neurejenosti. Vemo, da je tudi energija v vesolju končna in bo enkrat prišla do ničelne točke. Ko se bo vesolje razširilo do svoje končne točke in bo zgorela še zadnja zvezda, bo univerzum postal eno samo hladno okolje brez energije.
Takrat bo tudi univerzum doživel svoj »burn-out«.
Zlatko Bojanović, dipl. inž. kem. tehnol., transactional analysis (TA) practitioner