
Ste kdaj presenečeni nad svojimi odzivi na dogodke v vaši okolici? Se vam dogaja, da ponavljate iste napake, za katere veste, da so napake, a si ne morete pomagati in jih ne morete spremeniti? Se včasih znajdete v situacijah, kjer imate zelo malo izbire, pa ne razumete, kako ste prišli do njih?
Veliko ljudi, lahko rečemo večina, ima podobne izkušnje. Včasih gre za nepomembne in prehodne malenkosti, drugič za življenjsko pomembne in težke situacije, kjer deloma krivimo sebe, deloma pa okolico, da smo se znašli tam, kjer smo, ali pa se stalno vrtimo v istem krogu. Ženske, ki vedno znova izbirajo nezadovoljive partnerje, ljudje, ki se izgorevajo na delu in ne najdejo ravnovesja med zasebnim in poslovnim življenjem, matere, ki so preveč popustljive do svojih otrok, čeprav se tega zavedajo, pa si ne morejo pomagati … To so le nekateri primeri, kako se lahko vrtimo v krogu vedenj, ki niso dobra niti za nas niti za naše bližnje.
Zakaj ljudje vedno znova ponavljajo ista vedenja, ki jih vodijo v nezaželene situacije? Zakaj si ne morejo pomagati, čeprav vedo, da ponavljanje istega ne bo prineslo rešitve? Odgovor se skriva daleč v preteklosti, v zgodnjih odločitvah, ki so jih sprejeli, ko so, kot nas uči transakcijska analiza, pisali svoj življenjski scenarij ali skript.
Kaj je življenjski scenarij?
Po teoriji transakcijske analize je življenjski scenarij ali skript specifičen, nezavedni življenjski načrt posameznika. "Pisanje" scenarija se začne ob rojstvu otroka. Do otrokovega sedmega leta so napisani glavni deli te zgodbe. Tako kot vsaka zgodba ima tudi scenarij svoj začetek, sredino in konec.
Življenjski scenarij je zgodba, ki določa, kako bo otrok živel, kakšno osebo si bo izbral za partnerja, kakšno delo bo opravljal, kako bo gradil odnose z okolico, ali bo pasivno čakal, da se stvari zgodijo mimo njega, ali se bo trudil in vse doživljal kot neuspeh itd.
Na podlagi zgodnjih izkušenj otrok sprejme določene odločitve in zaključke, ki se takrat zdijo najboljša strategija za preživetje. Poleg tega na otrokove scenarijske odločitve vplivajo močna čustva. Starši in druge pomembne osebe v otrokovem življenju ne morejo neposredno določiti njegovih scenarijskih odločitev, vendar nanje močno vplivajo s svojimi verbalnimi in neverbalnimi sporočili. Ta sporočila pogosto vsebujejo informacije o tem, kako naj se otrok počuti, kaj naj počne in kakšen naj bo. Ta sporočila so temelj otrokovih zaključkov o sebi, drugih in življenju.
Preprost primer
Če so malemu Marku starši vse otroštvo govorili, da je len, bo počasi začel sebe doživljati kot leno osebo in se bo zares tako začel obnašati. Razvil bo omejujoče prepričanje o svoji identiteti, in s tem, ko bo opažal primere svoje "lenobe", bo potrjeval sporočila staršev. Kasneje v življenju se bo težko aktiviral, saj bo globoko prepričan, da je len – zakaj bi se torej sploh trudil?
Nasprotno pa so malemu Ivanu starši govorili, da je vztrajen. Tako bo začel verjeti vase in to prepričanje bo oblikovalo njegovo vedenje. Tudi ko mu nekaj ne bo šlo, bo zaradi svoje slike o sebi vložil več truda in pogosto uspel tam, kjer drugi niso, kar bo dodatno utrdilo njegovo prepričanje o svoji vztrajnosti. Zaradi tega bo zrasel v osebo, ki dosega cilje zaradi svoje vztrajnosti.
Starševski vpliv
Tudi vedenje staršev, ki ni neposredno usmerjeno na otroke, močno vpliva na razvoj otrokovega življenjskega scenarija. Na primer, če mati ostaja v zvezi z očetom, ki je agresiven in jo psihološko (ali celo fizično) zlorablja, na nezavedni ravni sporoča otroku, da je sprejemljivo biti žrtev in ostajati v nezadovoljivih situacijah.
Zaščita in omejitev
Življenjski scenarij nas med odraščanjem ščiti in nam daje občutek varnosti, vendar pogosto postane ovira v odraslosti, ko se okoliščine spremenijo. Starši in druge pomembne osebe iz otroštva postopoma izginejo iz prvega plana, na njihovo mesto pa pridejo nove osebe in cilji. A naše vedenje ostaja omejeno z nezavednimi odločitvami iz otroštva.
Kako se lahko osvobodimo omejujočih scenarijev?
V psihoterapiji se pogosto osredotočimo na razumevanje in prepisovanje teh scenarijev, da bi lahko živeli bolj avtonomno in skladno s svojimi trenutnimi vrednotami in željami.
Če vas zanima, lahko akupaj podrobneje raziščemo določene primere, metode dela ali nasvete, kako se lotiti prepoznavanja lastnih scenarijev.
Razreševanje življenjskega scenarija
Razreševanje življenjskega scenarija je proces, ki zahteva čas, introspekcijo in pogosto strokovno podporo, saj so vzorci vedenja pogosto globoko zakoreninjeni in nezavedni. Ključni koraki v tem procesu vključujejo:
1. Ozaveščanje
Prvi korak je prepoznavanje vzorcev vedenja in odločitev, ki so posledica življenjskega scenarija. To zahteva introspekcijo in poglobljeno analizo preteklih izkušenj, pogosto ob podpori terapevta.
2. Razumevanje izvorov
Pomembno je razumeti, kako so zgodnje odločitve, prepričanja in starševske sporočila vplivali na oblikovanje scenarija. Katera sporočila ste prejeli v otroštvu? Kako so vplivala na vašo sliko o sebi, drugih in svetu?
3. Prepisovanje scenarija
Ko prepoznate omejujoča prepričanja in vedenjske vzorce, je mogoče začeti proces "prepisovanja" scenarija. To vključuje spreminjanje prepričanj in razvijanje novih vedenjskih strategij, ki so bolj skladne z vašimi trenutnimi vrednotami in cilji.
4. Razvijanje avtonomije
Cilj razreševanja scenarija je doseči avtonomijo – sposobnost zavestnega odločanja, svobodnega izražanja čustev in prevzemanja odgovornosti za svoje življenje. Avtonomija omogoča, da živite brez omejitev, ki jih postavljajo pretekli scenariji.
5. Vključevanje novih navad
Spreminjanje življenjskega scenarija pomeni tudi aktivno vadbo novih vedenj. Na primer, oseba z "dokler ne" scenarijem se lahko uči uživati v trenutku in se včasih odločiti, da ne dokonča naloge, če to ni nujno.
Šest scenarijskih procesov
Življenjski scenariji se lahko izražajo skozi specifične vedenjske vzorce, kot so opisani v nadaljevanju:
1. "Until" (dokler ne)
Ljudje, ki živijo po tem scenariju, verjamejo, da si morajo zaslužiti užitek ali prosti čas z izpolnjevanjem obveznosti. Na primer, mati se bo igrala z otroki šele, ko bo končala vse gospodinjske opravke, kar pa redko doseže.
2. "After" (kasneje)
Ljudje s tem scenarijem odlagajo srečo na prihodnost, pri čemer verjamejo, da sedanje uživanje vodi v prihodnje trpljenje. Primer: študent uživa v svobodi na fakulteti, vendar se boji, da bo po diplomi življenje samo še obveznosti.
3. "Never" (nikoli)
Ta scenarij temelji na prepričanju, da oseba nikoli ne bo dosegla določenega cilja ali zadovoljstva. Primer: nekdo verjame, da nikoli ne bo našel prave ljubezni, zato se ne trudi vzpostaviti zdravih odnosov.
4. "Always" (vedno)
Ljudje s tem scenarijem ponavljajo nezadovoljujoče situacije in se sprašujejo, zakaj se jim "vedno" dogajajo iste stvari. Pogosto so jih starši naučili, da je trud pomembnejši od rezultatov, kar vodi v nenehno razočaranje.
5. "Almost" (skoraj)
Ti posamezniki skoraj dokončajo naloge, a jim vedno nekaj zmanjka. To vedenje se izraža v stalnem začetku novih projektov brez zaključka.
6. "Open end" (odprt konec)
Pri tem scenariju oseba nima jasno določenega cilja. Na primer, mati, ki svoje življenje popolnoma posveti družini, po odhodu otrok ne najde več smisla v svojem življenju.
Pomen dela na sebi
Kot je opisano v besedilu, je delo na sebi ključni recept za razreševanje življenjskih scenarijev. Ko starši razrešujejo svoje omejujoče vzorce, ne le izboljšajo lastno življenje, temveč ustvarijo okolje, ki omogoča zdrav razvoj njihovih otrok.
Razumevanje in razreševanje življenjskega scenarija prinaša globoke spremembe. Oseba postane svobodnejša, bolj izpolnjena in sposobna živeti skladno s svojimi vrednotami ter cilji. Če vas zanima, kako bi lahko te koncepte uporabili v svojem življenju, lahko skupaj raziščeva konkretne primere in korake.
povzeto po: Budi svoj d.o.o, Martićeva 5, 10000 Zagreb, Croatia
Zlatko Bojanović, dipl. inž. kem. tehnol., svetovalec za transakcijsko analizo (TA), specializant psihoterapije
Comments